O temi HIV nas razne institucije praktično dnevno opozarjajo, nam predstavljajo stališča različnih medicinskih strokovnjakov, raziskovalcev, socialnih ekspertov, saj se, globalno gledano, temu ni več mogoče izogibati, si zatiskati oči. Vendar se v javnosti daje poudarek predvsem na izobraževanju, preventivi, ozaveščenosti celotne populacije. To je neobhodno potrebno, saj se družba mora zavedati rasti okužbe, ne glede na spolno usmerjenost, socialni status ali lokacijo. Izredno malo, oziroma če sploh, pa se govori o tem, kako pomagati ljudem, ki živijo s HIV-om, kako bivalna okolica reagira in se obnaša do te populacije. V Sloveniji žal naglas o tem ne upamo (jo) govorimo, se s tem ne ukvarjajo, prej je ta problematika potisnjena na rob in je za večino še vedno tabu tema. Dokaz je odnos do Parade ponosa, diskriminatorno obnašanje medicinskih in zdravstvenih delavcev, homofobija itd. Biti boj na tem področju je seveda tema, ki jo pozna med drugim tudi Evropa. Vendar so se v nekaterih državah Evrope posamezniki in združenja odločili narediti korak naprej, se postaviti v bran tej populaciji, ki se jim je nekega dne življenje obrnilo.
Tak primer boja za pravice ljudi s HIV-om so lokalna in državna združenja za pomoč in eno od teh smo lahko spoznali udeleženci tabora na Češkem. Češka Help AIDS Society je bila ustanovljena konec leta 1989. Med vsemi aktivnostmi, kot so izobraževanje in osveščanje populacije, anonimna testiranja, razdeljevanje kondomov, predavanja na temo ABC, s katerimi se združenje ukvarja in so nam vsem bolj ali manj znana, so sledili trendu zahodne Evrope in naredili korenit premik tudi sami. Lotili so se projekta tako imenovane »Varne hiše«, za vse, ki so HIV pozitivni. Na tem mestu ni potrebno posebej poudarjati, kak je (bil) odziv naših lokalnih skupnosti, ko so »Varne hiše« odprli za matere z otroki, ki je prav tako sestavni del današnje družbe.
Svečano odprtje “Duma Svetla” sega v leto 1999. Odprtje varne hiše je pomenil pionirski korak tudi za populacijo, ki je zbolela za HIV-om in je namenjena vsem ljudem s HIV/aidsom, za njihove prijatelje in družine. »Svetilnik«, kot bi ga lahko imenovali, je varen center za vsakogar, ki ga je ta bolezen prizadela. Skozi razne akcije in storitve, ki jih združenje izvaja (testiranja, zdravstveni in socialni nasveti…) je namen tudi opozarjati na težave na vseh ravneh diskriminacije, predsodkov in dajanje splošnih informacij. Varna hiše zagotavlja zasebnost vsem obiskovalcev in skupinam, prav tako pa so aktivisti pripravljeni zagotoviti pomoč, informacije in podporo tistim, ki in se sami ne znajdejo. Varno hišo vodijo usposobljeni socialni delavci, pravniki, na voljo so jim tudi medicinski delavci. Kot inštitucija nudijo med drugim tudi bivanje najbolj ogroženim. Celoten projekt seveda ni poceni, a ga med vsemi sponzorji in donatorji podpira tudi država. Vse bolj se zavedajo problematike, ki jo še bolj kot mi v Sloveniji občutijo zaradi sosedske države Rusije, kjer se število obolelih nenehno veča. Zajema seveda vso populacijo, ne le »rizičnih« skupin. Med aktivnosti združenja za pomoč sodi tudi organizacija letnega tabora, ki poteka vsako leto v septembru in to že 12 let. Udeležencem so na voljo razne športne aktivnosti, vožnje s kajaki, zabave in predvsem druženje ter izmenjava izkušenj. V teh 7 dneh tabora so nam želeli pokazati tudi del kulturne dediščine. Organizirali so dnevni izlet v znameniti Česki Krumlov, ki je svetovno znano turistično mesto, pa nekaj muzejev, razglednih točk, izvir Vltave in še veliko drugega. Namestitev udeležencev je v taboru, ki je sicer namenjen šoli v naravi in deluje skozi vse leto. Strelske Hoštice so sicer majhen kraj, a je prisotnost udeležencev tabora njihov sestavni del življenja.
Naj povzamem… Tabor je za nas, ki smo se ga udeležili letos prvič, izredno pozitivna izkušnja, saj nam daje upanje, da bo ozaveščenost ljudi tudi v Sloveniji nekoč na taki ravni, kot jo imajo na Češkem. Kljub začetnim težavam, na katere so pri organizaciji naleteli, jim gre vsa pohvala, saj se, če ne že na celotnem gospodarskem področju, lahko istovetijo z razvitim Zahodom. Kdaj bomo priča temu tudi v Sloveniji pa je vprašanje. Kljub trudu posameznikov, željam aktivistov in prirejanju posameznih manjših projektov (kot je teden glbt filma, razne akcije delitve kondomov in anonimnih testiranj in sedaj naše mreže), dlje ne pridemo. Žal!